Svoje celovite emancipacije ne bomo dosegle niti z dopuščanjem t. i. „svobodnih poklicev“ in enakih pravic šolanja za moške in ženske – čeravno so zahteve po teh pravicah same po sebi naravne in pravične – niti ne z dodelitvijo političnih pravic. Dežele, v katerih obstaja tako imenovana svobodna in neposredna volilna pravica, nam kažejo, kako neznatna je njena resnična vrednost. Pravica glasovanja brez ekonomske svobode ni nič več in nič manj kot primer omejene demokracije, ki nima nikakršne smeri. Če bi bila socialna emancipacija odvisna od političnih pravic, ne bi v deželah s splošno volilno pravico obstajala nikakršna socialna vprašanja več. Emancipacija ženske kot tudi celotnega človeštva je izključno delo emancipacije dela od kapitala. Le v socialistični družbi bodo prišle ženske kot delavke do popolnega posedovanja svojih pravic.
srečno za vaš dan 8. marec
8. marec- 1857-2021 vzporednice pravice in strah covid-19 terror
Nekaj o zgodovini 8. marec
8 marca 1857-e v New Yorku so v štrajk stopile delavke tekstilne tovarne z zahtevo po boljših delovnih pogojih za ženske.
Istega dne 51 let kasneje se je stavka ponovila. Bile so zaprte v tovarni iz katere niso mogli izstopiti, potem je zagorelo v tovarni. 129 oseb je pri tem umrlo. V spomin na ta dan je v New Yorku leto zatem 8.marca skromno zaznamovan Dan žena.
1910. v Kopenhagnu, na Drugi internacionalni konferenci žena je dogovorjeno, da se en dan u marcu razglasi za dan borbe žensk za njihove pravice. Tako je za prvi mednarodni Dan Žena razglašen 19. in ne 8. marec. Takrat so ženske Nemčije, Danske, Avstrije, Švice in USA zahtevale volilno pravico. V Nemčiji je Clara Zetkin pripeljala milijon ljudi na ulice. 1912. so žene v Franciji zahtevale volilno pravico potem pa na Nizozemskem, Švedski in eno leto kasneje 1913 v Rusiji.
1918. je v Nemčiji prvič sprejeta pravica žensk da volijo in so izvoljene. To je bil prvi korak in uspeh gibanja žensk za enakopravnost v tej deželi. Prva poslanka v Nemški Skupščini v Weimarju je bila članica socialdemokratske partije Marie Juchacz.
»Vsak socialdemokrat bi se moral zavzemati za pravice žensk«. To je izjavil predsednik stranke .
Dve leti prej, 8. marca v Petersburgu so Rusinje zaposlene u tekstilni industriji stopile v stavko po vzoru na Američanke. Ta stavka je kasneje pripeljala do februarske revolucije v Rusiji. Na Drugi mednarodni konferenci žena v Moskvi, 1921. je odločeno da se 8. marec razglasi Mednarodnim Dnevom žensk.
Na ta dan se spomnimo dolgoletnega bojevanja iz katerega so sledili uspehi kot so 8 urni delovni čas , izenačenje plač med moškim ii ženskami, zaščita mater in uvajanje porodniškega dopusta.
V času med dvema svetovnima vojnami in ekonomske krize se je v Nemčiji močno povečalo število abortusov. Ko je na oblast stopila nacistična stranka s Hitlerjem na čelu so prepovedali Dan žena vpeljali Materinski dan. Ženske so od takrat v Nemčiji zreducirane na ženo in reproduktivno osebo. Po drugi svetovni vojni je 8. marec ponovno uveljavljen v delu Nemčije pod sovjetsko okupacijo DDR. 60-tih let 20. stoletja so žene v ZRN ponovno odkrile 8.marec mednarodni Dan žena.
Clara Zetkin velika borka za pravice žensk je povedala:
Svoje celovite emancipacije ne bomo dosegle niti z dopuščanjem t. i. „svobodnih poklicev“ in enakih pravic šolanja za moške in ženske – čeravno so zahteve po teh pravicah same po sebi naravne in pravične – niti ne z dodelitvijo političnih pravic. Dežele, v katerih obstaja tako imenovana svobodna in neposredna volilna pravica, nam kažejo, kako neznatna je njena resnična vrednost. Pravica glasovanja brez ekonomske svobode ni nič več in nič manj kot primer omejene demokracije, ki nima nikakršne smeri. Če bi bila socialna emancipacija odvisna od političnih pravic, ne bi v deželah s splošno volilno pravico obstajala nikakršna socialna vprašanja več. Emancipacija ženske kot tudi celotnega človeštva je izključno delo emancipacije dela od kapitala. Le v socialistični družbi bodo prišle ženske kot delavke do popolnega posedovanja svojih pravic.
Zdaj pa o aktualnem dogajanju
Na oblasti imamo socialdemokrate. Ali so res socialdemokrati?
Dejanja in način vladanja govorijo, da so slovenski socialdemokrati strogo klerikalno, nazadnjaško in totalitarno usmerjeni. Kratenje temeljnih človekovih pravic, teptanje ustave in druge zakonodaje, utrjevanje oblasti in moči ene osebe, s podporniki in cerkvijo poskus spremembe zakonodaje in pravic žensk do odločanja o sebi in splavu, revolucija nazadnjaštva na vseh področjih. Žensk ne želijo kot enakovrednih oseb, želijo jih kot reproduktivne matere in žene, spolne objekte brez osebnosti. Zgolj koincidenca z Nacistično stranko?
Niti ne. 8. marec bi izbrisali in s podporniki poudarjajo materinski dan. Zakaj le.
Ali ste se zaradi strahu odpovedale pravicam tudi sedaj?
Kdo se zaradi strahu odpove svobodi in pravicam, ni vreden ne svobode in ne pravic.
Pridobljene pravice vam odvzemajo. Zbudite se, kajti borba bo neusmiljena!
Pravice niso samoumevne, pravice smo si v dolgem boju izborili. Ne boste jih našle pred televizorji in v nakupovalnimi središči. Tudi v drugi svetovni vojni je umrlo veliko partizanov, komunistov in socialdemokratov združenih v enem. Svoboda, enakost, pravice vsem.
Drage moje, srečen 8.Marec vam želim.