kDO NAM "VLADA"
Končni namen države ni vladati, ljudi ustrahovati ali jih podrediti tuji oblasti, temveč posameznika osvoboditi strahu in mu omogočiti, da bo živel karseda varno in da bo lahko izvrševal svojo naravno pravico do obstoja in delovanja brez škode zase ali za druge, pravi namen države je zagotavljati svobodo.« Aristotel naj bi že prej to povedal z besedami: »Kdor podreja svobodo varnosti, je upravičeno suženj
KRIMINAL NA ČELU DRŽAVE
Od marca 2020 do danes smo priča grobem posegu oblastnikov v življenje in delo vsakega med nami. Ministri in poslanci so v zaprisegi državljanom zagotovili, da bodo spoštovali Ustavno ureditev in Ustavo RS kot najpomembnejšo državno listino. Pa je to tako? NI!
Politiki, ki javno priznajo in se zavedajo, da s sprejetimi odloki grobo kršijo temeljne pravice in Ustavo RS niso drugo kot kriminalci. Sami niti ne pomislijo, da bi spoštovali lastne odloke. Njihov namen ni zagotoviti pravice in varnost lljudi, njihov namen je utrditi svoj položaj na oblasti, z nenehnim ustrahovanjem ljudi držati v stanju neracionalnega intelektualnega krča v katerem se odpovejo vsem pravicam in arogantno, nenadzorovano in grobo pleniti državni proračun. Vsem je skupni imenovalec denar. Kdo so strokovnjaki, ki pri tem sodelujejo? Kdo strokovno deluje? Ali je neumnost glavna lastnost ministrov in poslancev? Zakaj želijo utišati vse, ki se argumentirano ne strinjajo z njihovimi odloki, ukrepi in vladanjem. Odgovor je preprost. "DENAR"
Ustava od zakonodajalca pa tudi drugih vej oblasti zahteva ustrezno uravnoteženje med zagotavljanjem varnosti in zagotavljanjem svobode. Mejo uresničevanju varstvenih ciljev države nedvomno predstavlja zahteva po spoštovanju človekovega dostojanstva ter splošno ustavno načelo sorazmernosti. Ob vseh novih predlaganih ukrepih se je treba tako vprašati, ali lahko tudi v današnji družbi svobodo še vedno opredelimo kot osrednjo oziroma temeljno vrednoto države in v kakšnem odnosu je svoboda z drugimi pomembnimi načeli, kot so varnost, posameznikova lastna odgovornost in pripadnost določeni skupnosti, v kakšni meri gre za medsebojno povezanost, odnos napetosti ali odnos prioritete. Svoboda sicer ni edina temeljna ustavna vrednota – je pa njena izhodiščna točka in ima odločilen pomen za vsebino in sistem vseh drugih ustavnih vrednot. Tudi iz svobode lahko razberemo kriterij za nujnost ali potrebnost sprejemanja predpisov. Kot temeljno načelo svoboda ne zadeva samo neposrednega odnosa posameznika do države, temveč tudi večstranski odnos države do velikega števila posameznikov in organizacij z različnimi interesi, zlasti če gre za državno varstvo pred nedržavnimi ogrožanji svobode. Zato naj bi bila svoboda smisel obstoja države.